Kako kitajska sodišča ugotavljajo vzajemnost pri izvrševanju tujih sodb – preboj pri zbiranju sodb na Kitajskem (III)
Kako kitajska sodišča ugotavljajo vzajemnost pri izvrševanju tujih sodb – preboj pri zbiranju sodb na Kitajskem (III)

Kako kitajska sodišča ugotavljajo vzajemnost pri izvrševanju tujih sodb – preboj pri zbiranju sodb na Kitajskem (III)

Kako kitajska sodišča ugotavljajo vzajemnost pri izvrševanju tujih sodb – preboj pri zbiranju sodb na Kitajskem (III)

Ključni prevzemi:

  • Povzetek konference 2021 je uvedel nova merila za določanje vzajemnosti, ki nadomeščajo prejšnje de facto test vzajemnosti in domnevna vzajemnost.
  • Nova merila vzajemnosti vključujejo tri teste, in sicer de jure vzajemnost, vzajemno razumevanje oziroma konsenz ter vzajemna zavezanost brez izjeme, ki sovpada tudi z morebitnimi posegi zakonodajne, sodne in upravne veje oblasti.
  • Kitajska sodišča morajo za vsak primer posebej preučiti obstoj vzajemnosti, pri čemer ima zadnjo besedo vrhovno ljudsko sodišče.

Podobni Prispevkov:

Kitajska je leta 2022 objavila prelomno pravosodno politiko o izvrševanju tujih sodb, s čimer se je začela nova doba zbiranja sodb na Kitajskem.

Pravosodna politika je »Povzetek konference simpozija o tujih komercialnih in pomorskih sojenjih sodišč po vsej državi« (v nadaljnjem besedilu »Povzetek konference 2021«, 全国法院涉外商事海事审判工作座谈会会议纪要), ki ga je izdal kitajski vrhovni ljudski vrh. Sodišče (SPC) dne 31. decembra 2021.

V sklopu 'Serija Preboj za zbiranje sodb na Kitajskem« ta objava uvaja 44. člen in 2. odstavek 49. člena konference 2021, ki obravnava novo uvedena merila za določanje vzajemnosti, ki nadomešča prejšnje de facto test recipročnosti.

Kitajska sodišča še naprej liberalizirajo pravila pri določanju vzajemnosti, kar je pomembna poteza, ki zagotavlja prizadevanja za bistveno odpiranje vrat tujim sodbam.

Besedila povzetka konference 2021

44. člen povzetka konference 2021 [Priznavanje vzajemnosti]:

»Pri sojenju v zadevi za priznanje in izvršitev tuje sodbe ali odločbe lahko ljudsko sodišče prizna obstoj vzajemnosti v kateri koli od naslednjih okoliščin:

(1) Kadar lahko civilne in gospodarske sodbe, ki so jih izdala kitajska sodišča, prizna in izvrši tuje sodišče, ki je izdalo sodbo, v skladu z zakonodajo države, v kateri se nahaja tuje sodišče;

(2) če je Kitajska dosegla vzajemen dogovor ali soglasje z državo, v kateri je sodišče, ki je izdalo sodbo; oz

(3) Kadar se je država, v kateri je razsodno sodišče, po diplomatski poti vzajemno zavezala Kitajski ali se je Kitajska po diplomatski poti vzajemno zavezala državi, v kateri je razsodno sodišče, in ni dokazov, da je država, v kateri se nahaja sodišče, ki je izdalo sodbo, zavrnila priznanje in izvršitev kitajske sodbe ali odločbe zaradi pomanjkanja vzajemnosti.

Kitajsko sodišče bo preučilo in ugotovilo obstoj vzajemnosti od primera do primera.”

2. odstavek 49. člena povzetka konference 2021 [Mehanizem za vlaganje in obveščanje o priznavanju in izvrševanju tujih sodb]:

»Ljudsko sodišče pred odločitvijo o zadevi, ki jo obravnava po načelu vzajemnosti, predloži v preizkus višjemu ljudskemu sodišču svoje pristojnosti predlagana obravnavana mnenja; če se višje ljudsko sodišče strinja s predlaganimi obravnavanimi mnenji, posreduje svoja izvedenska mnenja v preizkus DVT. Omenjeno odločitev lahko sprejme šele po odgovoru SPC.«

Interpretacije

I. V kakšnih okoliščinah morajo kitajska sodišča preučiti vzajemnost?

Hiter odgovor je za sodbe, izdane v „nepogodbenih jurisdikcijah“.

Če je tuja sodba izdana v državi, ki s Kitajsko ni podpisala ustreznih mednarodnih ali dvostranskih pogodb, znanih tudi kot „nepogodbene jurisdikcije“, mora kitajsko sodišče najprej ugotoviti obstoj vzajemnosti med to državo in Kitajsko. Če vzajemnost obstaja, bo kitajsko sodišče nato dodatno preučilo zahtevo za priznanje in izvršitev sodbe.

Zato je za druge države, ki niso med 35 državami, ki so s Kitajsko podpisale ustrezne mednarodne ali dvostranske pogodbe, glavna prednostna naloga kitajskih sodišč ugotoviti obstoj vzajemnosti med državo, v kateri je sodba izdana, in Kitajsko.

Za več o 35 dvostranskih pogodbah o pravosodni pomoči, ki vključujejo klavzule o izvrševanju tujih sodb, preberite 'Seznam kitajskih dvostranskih pogodb o pravosodni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah (vključno z izvrševanjem tujih sodb)". 

II. V kakšnih okoliščinah bodo kitajska sodišča priznala obstoj vzajemnosti med državo, v kateri je sodba izdana, in Kitajsko?

Povzetek konference 2021 je uvedel nova merila za določanje vzajemnosti, ki nadomešča prejšnji preizkus dejanske vzajemnosti in domnevno vzajemnost. 

Nova merila vključujejo tri teste vzajemnosti, in sicer de jure vzajemnost, vzajemno razumevanje oziroma konsenz ter vzajemna zavezanost brez izjeme, ki sovpada tudi z morebitnimi posegi zakonodajne, sodne in upravne veje oblasti.

1. Pravna vzajemnost

Če lahko v skladu z zakonodajo države, v kateri je sodba izdana, kitajske civilne in gospodarske sodbe sodišče te države prizna in izvrši, bo kitajsko sodišče tudi priznalo svoje sodbe.

To je prvič, da so kitajska sodišča sprejela de jure vzajemnosti, kar je podobno obstoječi praksi v mnogih drugih državah, kot so Nemčija, Japonska in Južna Koreja.

Pred tem so se kitajska sodišča le redko omenjala de jure vzajemnost. Trenutno je edini primer, ko je v sodbi sodišča prvič omenjena de jure vzajemnost, Power Solar System Co., Ltd. proti Suntech Power Investment Pte. Ltd. (2019) Hu 01 Xie Wai Ren št. 22 ((2019) 沪01协外认22号).

2. Vzajemno razumevanje ali soglasje

Če med Kitajsko in državo, kjer je sodba izrečena, obstaja vzajemen dogovor ali soglasje, lahko Kitajska prizna in izvrši sodbo te države.

SPC in vrhovno sodišče Singapurja sta podpisala a Memorandum o smernicah o priznavanju in izvrševanju denarnih sodb v gospodarskih zadevah (MOG) leta 2018, ki potrjuje, da lahko kitajska sodišča priznajo in izvršijo singapurske sodbe na podlagi vzajemnosti.

MOG je verjetno prvi (in edini doslej) poskus kitajskih sodišč o "vzajemnem razumevanju ali soglasju". 

MOG se je prvič sklicevalo na kitajskem sodišču leta Power Solar System Co., Ltd. proti Suntech Power Investment Pte. doo (2019), primer, ko je bila singapurska sodba priznana in izvršena na Kitajskem.

Po tem modelu lahko le s podpisom podobnih memorandumov med SPC in vrhovnimi sodišči drugih držav obe strani odpreta vrata medsebojnemu priznavanju sodb in si prihranita težave pri podpisovanju bilateralnih pogodb. To je močno znižalo prag za kitajska sodišča, da olajšajo čezmejni „pretok“ sodb.

3. Vzajemna zaveza brez izjeme

Če se je Kitajska ali država, v kateri je bila izrečena sodba, po diplomatski poti vzajemno zavezala in država, v kateri je bila izrečena sodba, ni zavrnila priznanja kitajske sodbe na podlagi pomanjkanja vzajemnosti, lahko kitajsko sodišče prizna in izvršiti sodbo te države.

»Vzajemna zaveza« je sodelovanje med državama po diplomatski poti. Nasprotno pa je »vzajemno razumevanje ali soglasje« sodelovanje med pravosodnima vejama obeh držav. To diplomatski službi omogoča, da prispeva k spodbujanju prenosljivosti sodb.

SPC je prevzel vzajemne zaveze v svoji pravosodni politiki, tj. več mnenj o ljudskem sodišču, ki zagotavlja pravosodne storitve in jamstva za gradnjo pobude Belt and Road Initiative (Fa Fa (2015) št. 9) (关于人民法院为“一带一路). ”建设提供司法服务和保障的若干意见). Vendar do zdaj nismo našli nobene države, ki bi bila tako zavezana Kitajski.

III. Kam bodo šli nekdanji standardi vzajemnosti?

Povzetek konference 2021 je popolnoma opustil prejšnjo prakso kitajskih sodišč glede vzajemnosti – de facto vzajemnost in domnevna vzajemnost. Ali bodo prejšnji standardi vzajemnosti še vedno vplivali na priznavanje vzajemnosti s strani kitajskih sodišč?

1. Dejanska vzajemnost

Pred Povzetkom konference 2021 so kitajska sodišča sprejela de facto vzajemnosti, torej šele, ko bo tuje sodišče predhodno priznalo in izvršilo kitajsko sodbo, bodo kitajska sodišča priznala obstoj vzajemnosti med državama ter nadalje priznavala in izvrševala sodbe te tuje države.

V kakšnih okoliščinah kitajska sodišča zanikajo de facto vzajemnost? V nekaterih primerih kitajska sodišča menijo, da med državama ni vzajemnosti v naslednjih dveh okoliščinah:

A. Če tuje sodišče zavrne priznanje in izvršitev kitajskih sodb zaradi pomanjkanja vzajemnosti;

B. Če tuje sodišče nima možnosti priznati in izvršiti kitajskih sodb, ker ni sprejelo takih zahtevkov;

Kitajska sodišča so do zdaj priznavala tuje sodbe na podlagi dejanske vzajemnosti.

2. Domnevna vzajemnost

SPC je nekoč izpostavil domnevno vzajemnost v svoji pravosodni politiki – Deklaracija iz Nanninga – če ni precedensa, da bi tuje sodišče, ki odloča, zavrnilo priznanje in izvršitev kitajskih civilnih in gospodarskih sodb na podlagi vzajemnosti, potem obstaja vzajemnost med obe državi.

Domnevna vzajemnost dejansko razveljavi zgoraj navedeno okoliščino B o zanikanju dejanske vzajemnosti s strani kitajskih sodišč, s čimer se do določene mere liberalizirajo standardi dejanske vzajemnosti.

Vendar kitajska sodišča doslej niso priznavala tujih sodb na podlagi domnevne vzajemnosti.

IV. Kitajska sodišča bodo preučila obstoj vzajemnosti za vsak primer posebej, o čemer bo nato na koncu odločil SPC.

Kar zadeva vzajemni odnos med Kitajsko in drugimi državami pri priznavanju in izvrševanju sodb, obstoja vzajemnosti ni mogoče priznati z enkratnim prizadevanjem. Kitajska sodišča morajo preučiti obstoj vzajemnosti za vsak primer posebej.

Če lokalno sodišče, ki sprejme vlogo, meni, da med Kitajsko in državo, v kateri je bila izdana sodba, obstaja vzajemno razmerje, mora o tem poročati svojemu višjemu sodišču, to je višjemu ljudskemu sodišču v kraju, kjer se nahaja lokalno sodišče. , v potrditev, preden uradno odloči na podlagi tega stališča.

Če se višje ljudsko sodišče strinja s predlaganimi mnenji o obravnavanju, mora dodatno poročati SPC v potrditev in SPC bo imel zadnjo besedo pri tem vprašanju.

Z drugimi besedami, SPC ima zadnjo besedo pri priznavanju obstoja vzajemnosti.


Potrebujete podporo pri čezmejnem trgovanju in izterjavi dolgov?
CJO GlobalEkipa uporabnika vam lahko zagotovi storitve obvladovanja čezmejnega trgovinskega tveganja in izterjave dolgov, povezane s Kitajsko, vključno z: 
(1) Reševanje trgovinskih sporov
(2) Izterjava dolgov
(3) Zbirka sodb in nagrad
(4) Proti ponarejanju in zaščita IP
(5) Preverjanje podjetja in skrbni pregled
(6) Priprava in pregled trgovinskih pogodb
Če potrebujete naše storitve ali če želite deliti svojo zgodbo, nas lahko kontaktirate Vodja strank: 
Susan Li (susan.li@yuanddu.com).
Če želite vedeti več o CJO Global, Kliknite tukaj. Če želite izvedeti več o CJO Global storitve, kliknite tukaj. Če želite prebrati več CJO Global objav, kliknite tukaj.

13 Komentarji

  1. Pingback: Kako kitajska sodišča ugotavljajo, da so tuje sodbe dokončne in dokončne? - CJO GLOBAL

  2. Pingback: Katere dokumente pripraviti za izvršitev tuje sodbe na Kitajskem - CJO GLOBAL

  3. Pingback: Pogoji za izvrševanje tujih sodb na Kitajskem - CJO GLOBAL

  4. Pingback: Kako kitajska sodišča obravnavajo prošnje za izvršitev tujih sodb - CJO GLOBAL

  5. Pingback: Kje vložiti vlogo za izvršitev tujih sodb na Kitajskem - CJO GLOBAL

  6. Pingback: Kako napisati prošnjo za izvršitev tuje sodbe na Kitajskem - CJO GLOBAL

  7. Pingback: Ali lahko vlagatelj zahteva začasne ukrepe pri kitajskih sodiščih? - CJO GLOBAL

  8. Pingback: Kitajska izdaja mejnik pravosodne politike o izvrševanju tujih sodb – Preboj pri zbiranju sodb na Kitajskem Serija (I) – CJO GLOBAL

  9. Pingback: Vložitev primera, vročitev postopka in umik vloge - CJO GLOBAL

  10. Pingback: Kako kitajska sodišča zagotavljajo nepristranskost pri izvrševanju tujih sodb: predhodna notranja odobritev in naknadna vložitev - preboj pri zbiranju sodb na Kitajskem, serija (XI) - CJO GLOBAL

  11. Pingback: Kitajska prvič priznava angleško sodbo in v celoti izvaja pravosodno politiko iz leta 2022 - CJO GLOBAL

  12. Pingback: Kitajska leta 2022 premaga zadnjo oviro za priznavanje in izvrševanje tujih sodb - CJO GLOBAL

  13. Pingback: Kitajska zavrnila zahtevek za izvršitev novozelandske sodbe zaradi vzporednih postopkov - CJO GLOBAL

Pustite Odgovori

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena *