Kanadsko sodišče leta 2019 izvrši kitajsko izjavo o civilni poravnavi/sodbo o mediaciji

Ključni prevzemi:

Aprila 2019 je pritožbeno sodišče Britanske Kolumbije v Kanadi potrdilo sodno sodbo za izvršitev kitajske izjave o civilni poravnavi (Wei proti Liju, 2019 BCCA 114).
Za prepoznavnost in izvršljivost tuje sodne odločbe v Britanski Kolumbiji so izpolnjeni trije pogoji, in sicer: (a) tuje sodišče je imelo pristojnost za predmet tuje sodne odločbe; (b) je tuja sodba dokončna in dokončna; in (c) ni razpoložljive obrambe.
Kanadska sodišča niso dvomila o naravi izjave o civilni poravnavi. Sodišča so ga imenovala "papir o civilni mediaciji" in ga vzela za enakovredno kitajski sodbi.
V skladu s kitajsko zakonodajo izjave o civilni poravnavi podajo kitajska sodišča na podlagi dogovora o poravnavi, ki ga dosežejo stranke, in so izvršljive enako kot sodbe sodišča.

Februarja 2017 je vrhovno sodišče Britanske Kolumbije razsodilo o izvršitvi izjave o civilni poravnavi (v kitajščini: 民事调解书, včasih prevedeno kot »sodba o civilni mediaciji« ali »papir o civilni mediaciji«), ki jo je izdalo lokalno sodišče v Provinca Shandong, Kitajska (glej Wei proti Mei, 2018 BCSC 157).

Prizivno sodišče Britanske Kolumbije je aprila 2019 potrdilo sodno sodbo (Wei proti Liju, 2019 BCCA 114).

I. Dejstva in postopki na Kitajskem

G. Tong Wei (»g. Wei«), trgovec s premogom s stalnim prebivališčem v Tangshan, provinca Hebei, Kitajska. Naredil jih je več posojila družbi Tangshan Fenghui Real Estate Development Co. Ltd. (»podjetje«) od leta 2010 do 2012. G. Zijie Mei (»g. Mei«) in gospa Guilian Li (»g. Li«) sta bila delničarja in izvršna direktorja položajih v družbi. Vsak od njih zagotovljena Posojila gospoda Weija podjetju. Gospod Mei in gospa Li sta mož in žena.

Od takrat, ker sta družba in par zamujala pri odplačevanju posojil in izpolnjevanju garancij, je g. Wei vložil tožbo proti družbi, g. Meiju in gospe Li (skupaj »kitajski toženci«) pred Kitajsko vmesno ljudsko sodišče Tangshan (»sodišče Tangshan«).

14. marca 2014 je sodišče v Tangshanu izvedlo mediacijski sestanek pred zaslišanjem. Gospa Yajun Dong (gospa Dong), zaposlena v podjetju, je zastopala kitajske tožene stranke v vseh sodnih postopkih. Med postopkom mediacije je gospa Dong po telefonu stopila v stik z g. Meijem, da bi ga vprašala za njegovo namero o mediaciji, in gospodu Meiju prebrala mediacijski sporazum, preden je bil sklenjen mediacijski sporazum. G. Mei je gospe Dong v klicu naročil, naj sprejme pogodbo o mediaciji.

V skladu s tem je 21. aprila 2014 sodišče v Tangshanu izdalo izjavo o civilni poravnavi, zadeva št. (2014) Tang Chu Zi št. 247((2014)唐初字第247号) z naslednjimi ustreznimi pogoji:

(i) Družba mora opraviti pavšalno plačilo v višini 38,326,400.00 CNY (»glavni dolg«) g. Weiju pred 14. junijem 2014, ta znesek vključuje glavnico in zamudne obresti, pogodbeno pogodbeno odškodnino, gospodarske izgube in vse drugi stroški;

(ii) Če družba ne izvede celotnega plačila pred 14. junijem 2014, se za preostalo stanje glavnega dolga zaračunajo kazni za zamudo, izračunane v višini 0.2 % preostalega stanja za vsak dan, ko preostalo stanje ostane neporavnano; in

(iii) Gospod Mei in gospa Li sta solidarno odgovorna za zgoraj omenjene plačilne obveznosti. Marca 2017 so trije obtoženci zaprosili višje ljudsko sodišče v Hebeiju (»sodišče v Hebeju«) za ponovno sojenje iz naslednjih razlogov:

(i) Ko je bil dosežen predlog za mediacijo in je sodišče v Tangshanu izdalo izjavo o civilni poravnavi v skladu s tem, čeprav je obstajalo pooblastilo, v katerem je gospa Li pooblastila gospo Dong za sodelovanje v mediaciji in sprejetje sporazuma o mediaciji, je gospa Li trdila da za takšno pooblastilo ni vedela in ga ni dala osebno; in

(ii) Gospa Li je takrat živela v Kanadi, zato bi moralo biti dovoljenje, ki ga je izdala zunaj Kitajske, notarsko overjeno in potrjeno, preden je postalo veljavno. Vendar dovoljenje, ki ga je prejelo sodišče v Tangshanu, ni šlo skozi ta postopek in je bilo zato neveljavno.

Sodišče v Hebeiju je razsodilo, da ima pooblastilo osebna pečata tako gospoda Mei kot gospe Li, ki sta bila mož in žena. G. Mei ni nasprotoval pooblastilu gospe Dong, medtem ko je gospa Li trdila, da ni vedela za pooblastilo in ga ni osebno odobrila, vendar njena trditev ni bila v skladu z zdravo pametjo. Poleg tega je po začetku veljavnosti izjave o civilni poravnavi gospa Li izdala tudi pooblastilo za imenovanje gospe Dong za svojega agenta v fazi izvršitve, ki ga je lastnoročno podpisala gospa Li. To je dodatno dokazalo, da je bila gospa Li seznanjena s pooblastilom gospe Dong v času, ko je bila sklenjena poravnalna pogodba.

Čeprav gospa Li prebiva v Kanadi, je kitajska državljanka in zahteva za izdajo pooblastila zunaj države ne velja.

V skladu s tem je sodišče v Hebeiju zavrnilo zahtevo za ponovno sojenje.

Ker izjava o civilni poravnavi ni bila v celoti izvedena, je tožnik g. Wei poskušal zaprositi za izvršitev te izjave o civilni poravnavi v Britanski Kolumbiji v Kanadi.

II. Kanadska prepoved Mareva (zamrznitev)

Februarja 2017 je g. Wei, tožnik, ko je izvedel, da imata tožena stranka, gospod Mei in gospa Li, lastnino v Britanski Kolumbiji v Kanadi, zaprosil vrhovno sodišče Britanske Kolumbije (»Vrhovno sodišče BC«) za Mareva Prepovedna naloga (zamrznitev).

3. februarja 2017 je vrhovno sodišče BC izdalo gospodu Weiju sodno prepoved Marevi za zaseg 20.5 milijona dolarjev premoženja v lasti gospoda Meija in gospe Li v Kanadi, vključno z dvema vilama in kmetijo.

Nato je g. Wei zaprosil vrhovno sodišče BC za izdajo odredbe o izvršitvi kitajske izjave o civilni poravnavi.

III. Prvostopenjski postopek v Kanadi

V postopku na prvi stopnji (skrajšanem sojenju) je vrhovno sodišče BC preučilo dopustnost kitajskih sodnih dokumentov in obravnavalo tri zahteve, da je tuja sodna odločba priznana in izvršljiva v Britanski Kolumbiji, in sicer:

(a) je bilo tuje sodišče pristojno za predmet tuje sodbe;

(b) je tuja sodba dokončna in dokončna; in

Ko je preučevalo zahtevo a) -pristojno tuje sodišče, je vrhovno sodišče BC ugotovilo, da je "kitajsko sodišče pristojno za zadevo", glede na to, da obstaja "resnična in bistvena povezava" med tožbo in kitajskim sodiščem.

Izpolnjena je tudi zahteva b) – pravnomočnost, ker, kot je ugotovilo vrhovno sodišče BC, v skladu z zakonodajo o civilnem postopku Ljudske republike Kitajske ni na voljo nobena pritožba, ker je kitajska izjava o civilni poravnavi sklep o soglasju, ki temelji na mediacijski poravnavi.

V zvezi s tretjo zahtevo je vrhovno sodišče BC navedlo razpoložljive obrambe, vključno s tem, da kitajske sodbe niso bile v skladu s predhodno sodbo; pridobljeni so bili z goljufijo; so temeljili na tujem kazenskem, davčnem ali drugem javnem pravu; ali je bil postopek voden na način, ki je v nasprotju z naravno pravičnostjo. Po analizi je vrhovno sodišče BC zgoraj ugotovilo, da nobena od teh obramb ne velja za dejstva te zadeve.

1. februarja 2018 je vrhovno sodišče BC razsodilo o uveljavitvi kitajske izjave o civilni poravnavi.

IV. Drugostopenjski postopek v Kanadi

V pritožbi zoper sklep, po katerem so tožene stranke solidarno in solidarno odgovorne za plačilo dolga do tožnika po kitajskih sodbah, skupaj z obrestmi po efektivni letni obrestni meri 60 odstotkov, je tožena gospa Li domnevna sodnica storila napako, ko je ugotovila, da postopek za pridobitev kitajskih sodb ni kršil naravne pravičnosti , in z navidezno ločitvijo obrestne mere, dolgovane po kitajskih sodbah, z efektivne letne obrestne mere 73 odstotkov na najvišjo dovoljeno letno obrestno mero v skladu s čl. 347 Kazenskega zakonika.

Prizivno sodišče Britanske Kolumbije je 9. aprila 2019 pritožbo v celoti zavrnilo z utemeljitvijo, da toženec ni dokazal, da so bile kitajske sodbe pridobljene v nasprotju z minimalnimi standardi pravičnosti. Sodnik se ni zmotil pri uporabi koncepta fiktivne ločitve iz zadeve Transport proti novim rešitvam (SCC, 2004) za kitajske sodbe.

V. Naši komentarji

Zanimivo je omeniti, da ko se kitajska izjava o civilni poravnavi vloži za priznanje in izvršitev v Kanadi, kanadska sodišča niso dvomila o naravi izjave o civilni poravnavi. Prvostopenjsko sodišče ga je navedlo kot "Civil Mediation Paper" in ga brez oklevanja vzelo kot enakovredno kitajski sodbi. Pritožbeno sodišče je sledilo modi na drugi stopnji.

Junija 2022 je The Vrhovno sodišče Novega Južnega Walesa v Avstraliji je razsodilo, da prizna dve kitajski izjavi o civilni poravnavi, kjer so se kitajske izjave o civilni poravnavi po avstralski zakonodaji štele za „tuje sodbe“.

Menimo, da je ta praksa pravilna in bi jo morali upoštevati v drugih tujih državah, ker po kitajski zakonodaji kitajska sodišča podajo izjave o civilni poravnavi na podlagi dogovora o poravnavi, ki sta ga dosegli stranki, in imajo enako izvršljivost kot sodbe sodišč.

Sorodna objava: